torek, 21. marec 2017

OTROK PO MERI STARŠEV

Razmišljam na glas..kdaj za vraga smo ljudje postali obsedeni z načrtovanjem prihodnosti svojih lastnih otrok? Se sliši smešno kajne..a žal se vedno večkrat srečujem s starši, ki imajo za svoje malčke izdelan popolnoma dovršen življenski načrt.

Otrok še veselo raste v trebuščku, nima pojma, da obstaja svet zunaj maminega trebuha, kaj še le, da bi vedel kaj je balet in kaj je nogomet. Mi pa brezglavo kupujemo nogometne drese in baletna krilca. 

Marsikateri očka si tako močno želi sina, da na ultrazvoku popkovnico spremeni v lulčka, pokupil pa je že vse nogometne drese vseh svojih najljubših ekip. Kaj pa če bo punčka dragi očka? Boš potem razočaran in je neboš imel dovolj rad? Ali punčka ni vredna tvoje ljubezni? Taka in podobna vprašanja se mi porajajo, ko poslušam moške pogovore o tem kakšen car je, ker je ZNAL narediti fantka?
A bejž bejž? A to se ponovem naučimo? Spol otroka torej ni več stvar genetskega zapisa, ampak odvisno od tega kakšen CAR je očka.
No..to me jezi..še bolj pa tisto, ko otrok pokaže zanimanje za žogo, on pa čisto obseden :Sem ti rekel? Fuzbaler bo!! In potem ga pri treh letih vpiše na nogometni trening, otrok pa ne sodeluje. JA VALDA..star je tri leta..rad se igra z žogo, to pa še ne pomeni da bo treniral nogomet.
Mamice pa v plesni šoli začudeno gledajo, zakaj otrok noče plesati, če pa že od osmega meseca miga z rito in doma vsak dan pleše. OTROK JE..RAD IMA GLASBO..GLASBA IN PLES GA ZABAVATA.

Vem, da si vsak za svojega otroka želi najboljše..pa smo prepričani, da je najboljše to, kar smo mu določili mi? Je ok, da preko otroka uresničujemo svoje otroške neizpolnjene želje?

Otrok si želi iti svojo pot, starši pa so razočarani, ker ne dosega njihovih standardov. TO NI KUL!!

Priznam..tudi jaz sem sanjala o tem, da bo mojo dete že hitro skakalo z mano po plesni dvorani in seveda si želim, da bo enkrat v življenju uspešna. A naj bo uspešna na svoj način..na način katerega si bo sama izbrala.
Že res, da kipim od ponosa, ker kljub temu stopa po mojih stopinjah, a nikoli ne vem kdaj bo obrnila svoj kompas in šla svojo pot. In takrat bom tam, da ji stojim ob strani, ne pa da ji pametujem kako to ni dobro zanjo.

Kaj pa izbira poklica? Jim je potrebno splanirati tudi to?
Nekaterim se to zdi blazno pomembno. Še bolj pa se jim zdi pomembno, da je njihov otrok visoko izobražen veleum. Jaz pa mislim, da je vse to nepomembno, če pri tem kar počneš ne uživaš.

Pustimo otrokom,da sledijo svojim sanjam in ne našim. Bodimo samo njihova opora in pomoč na njihovi poti, ter ne silimo jih, da počnejo nekaj samo zato da bodo KUL ali zato, da se bomo mi počutili KUL.

                                                    Kaja, pripravljena na plesni trening


XOXO



Ni komentarjev:

Objavite komentar