IGRAJ SE Z MANO!!

Za mano je težek vikend, poln čustev in negotovosti. Poln vprašanj na katera nimam odgovorov.
Vsak dan se trudim, da bi bila dobra..pa ne samo dobra..da bi bila najboljša mami za svoje punce, pa vendar pride trenutek, ko se zlomim in več ne znam naprej.

Prišla sem do točke ko sem se začela predobro zavedati kako hitro je Kaja začela odraščati in da mi vedno bolj polzi iz rok.Vsak dan znova se sprašujem, če sem ji dala dovolj? Če sem zanjo dovolj dobra mama in če ji res nudim vse tisto kar rabi?

Postala je zelo samosvoja punca in vsak dan znova me preseneča kako odrasla postaja, pa vendar je globoko v sebi še vedno majhna nebogljena punčka ki rabi mamin objem.
Od nekdaj ji posvečam ogromno svojega časa, zdaj pa se še toliko bolj trudim,da se zaradi Taje ne počuti zapostavljena. Pa vendar od nje pričakujem, da se kdaj pa kdaj igra sama..brez animacije in brez občinstva. Takrat pa žal se ne znajde najbolje..5 minut kocke, 3 minute barbike, malo zapoje in zapleše in TADAAAA...SAMOSTOJNO SEM SE IGRALA CELIH 10 MINUT..SE GREMA ZDAJ DRUŽABNE IGRE MAMI?
Ko že skoraj znorim in ji hočem razložiti,da tako nebo več šlo naprej, me pogledajo tiste njene žalostne modre oči, moja slaba vest pa mi trka po čelu. In ko za vikend spakira svoje stvari in gre k atiju, me razžira občutek, da sem ji dala še premalo sebe.

 Sprašujem se, če sem postala njen suženj. Sem zaradi slabe vesti postala njena gospodinjska pomočnica ki ji v vsem ustreže samo zato da ne ne bo žalostna? Ali res moram biti ves čas z njo in vedno nekaj početi in jo animirati.
Kaj delam narobe, da se počuti zapostavljena in nesprejeta? 

Priznam, da sem v času njenega odraščanja naredila ogromno napak, ampak se resnično trudim, da jih popravim in da tokrat naredim boljše.

Namesto da bi ji postavljala meje in pravila sem namreč bila njena prijateljica..njena zaveznica..TI IN JAZ PROTI SVETU sem ji govorila. Niti sanjalo se mi ni kako narobe je to.
Danes me zaradi takih stvari velikokrat ne jemlje resno in me celo krivi za stvari za katere bi morala biti odgovorna sama. In na tem mestu se zamislim..

Čeprav je Kaja odgovorna in zaupanja vredna punca, veliko bolj odrasla kot marsikateri njen vrstnik, se bojim, da sem ji privzgojila slabost, ki bo ji v življenju zelo napoti.

XOXO


                                                    Tako nekako izgledajo naši popoldnevi