Kaja se je zjutraj zbudila z vročino in bolečinami v trebuščku. In ko je Kaja bolana..to je res en poseben bolnik, vam rečem. Stvari zelo rada potencira, tako da se mi je zdelo kot da imam doma cel oddelek bolnikov z gripo. V šoli je vzela bolniško in seveda ostala doma.
No zdaj pa imamo.. ena je bolana, druga že cel teden sitna in nič ne spi..jaz pa imam v ponedeljek izpit in se moram učiti :) To bo zmagovalni dan sem pomislila za trenutek, ampak vseeno sem hotela vanj vstopiti s čim več pozitive. Predlog, da bi še malo poležale je bil v trenutku zavržen. Kaj sem sploh pričakovala 😀
Ne spomnim se kdaj sem se nazadnje vlekla iz postelje tako kot danes.. Potiho sem sama sebe tolažila da bo hitro minilo, pa v to še sama nisem najbolj verjela. Danes pač ni moj dan, ampak vse bo dobro si rečem
Zajtrka itak ne uspem pojesti ker je Taja medtem že lačna in zaspana..Saj..kdo pa nebi bil po takšni nočni žurki 😀 Verjetno ne rabim posebej poudarjati, da sem kasneje na hrano itak pozabila.
Razgovor o Kajinem hranjenju sem danes hitro končala, saj ji ni dišalo čisto nič. Dogovorili sva se, da bo veliko pila in počivala. Sliši se krasno, ampak hitro sem ugotovila, da besede počivanje ne razume najbolje. To ni hoja od sobe do dnevne in tekmovanje koliko igrač v najkrajšem možnem času prineseš v dnevno, ampak LEŽANJE. Ooooo groza..počivanje je dolgočasno. S tem pa bi se verjetno strinjala tudi naša najmlajša članica, ki se je odločila, da danes pač ne bo spala. Po neštetih poizkusih sem obupala, jo uspavala na rokah in jo pustila da je tam oddremala svoj dopoldanski počitek.
Mogoče se bo slišalo noro, ampak odkar uvajama gosto hrano je Taja čisto drug otrok. Ob žlički kriči kot da jo dajem iz kože, slabo spi in nasploh je velika tečka. Tu sem potegila črto in najino uvajanje preložila na kasneje..verjetno pač še ni pripravljena.
Dopoldne je minilo v znamenju dveh malih tečk in mene, ki sem brezglavo tekala od ene do druge in na trenutke pozabila kateri morem dati termometer in katero dojit. ALELUJA!!
Ko se je na vratih prikazal Mitja z družinsko pico, nisem vedela ali naj jočem od utrujenosti, da se mu malo zasmilim ali pa naj vriskam od veselja. Moja desna roka je doma, tako da se lahko v miru najem in si vzamem pol ure zase.
Pol ure hitro mine..zdaj pa šibam za knjige dokler je še mir pri hiši.
Lep vikend vsem..predvsem pa zdrav in s čim manj stresa
xoxo
Taja navdušenja nad kašicami ni skrivala
Ni komentarjev:
Objavite komentar